|
|
Zanimivosti
Vas Zakriž spada med bolj zanimive vasi na
Cerkljanskem. Ponaša se lahko s svojimi naravnimi in kulturnimi
znamenitostmi, kakor so:
Umetne jame –
italijanske vojaške utrdbe
Alpski zid (it. Vallo Alpino) je bil Italijanski fortifikacijski
sistem po celotni kopenski meji. Fašistična Italija ga je začela
graditi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vso Evropo
zajela vojna mrzlica. Potekala je vzdolž celotne italijanske kopenske
meje: od Genovskega zaliva po grebenih Alp vzdolž francoske, avstrijske
in starojugoslovanske meje do Reškega zaliva; dolg je bil kar
1850 kilometrov. Varoval je torej tudi del slovenskega in
hrvaškega ozemlja, ki si ga je leta 1918 prilastila Italija.
Z njegovim prepoznavanjem je povezana svojevrstna ironija. Čeprav je
del enega v svetu najbolj znanih »sodobnih« utrdbenih
sistemov, smo ga doma namreč praviloma zamenjevali z utrdbami
soške fronte. Ta je v osemdesetih in še zlasti
devetdesetih letih prejšnjega stoletja v naši javnosti
spet pritegnila precej pozornosti, v svetovni pa je bil do nedavnega
znan predvsem zahodni del Alpskega zidu ob francoski meji. Razlog za
sledeče sta dva,. Najočitnejši je, da so tamkajšnje
utrdbe v izjemno slikovitem visokogorju. Drugi, verjetno še
pomembnejši, pa je politične narave. Po drugi svetovni vojni se
je namreč vzhodni del „zidu“ znašel na
jugoslovanskem ozemlju, Jugoslavija pa je v času hladne vojne veljala
za potencialnega sovražnika. Tako so se tudi utrdbe na njenem ozemlju
zdele nedostopne. Po drugi strani pa je bil na novo zgrajeni del
Alpskega zidu ob povojni meji z Jugoslavijo, enako kot prvotne utrdbe
iz tridesetih let ob avstrijski meji, še vedno v rabi –
vse do leta 1995.
Ameriški zgodovinar Joe Kaufman ponuja še eno razlago. Za
razliko od infrastrukture, torej cest ki so jih gradili domačini, je za
gradnjo utrdb Italija uporabljala le italijansko delovno silo. Ta naj
bi po vrnitvi v domovino s seboj odnesla tudi vedenje o teh trdnjavah.
Alpski zid seveda ni bil pravi zid, ampak vrsta utrdb, ki se je začela
z graditvijo utrjenih kasarn finančne straže in enot GAF (Guardia alla
Frontiera – italijanska verzija graničarjev) ter poljskih utrdb,
predvsem strelskih jarkov in strojničnih gnezd. V koncu dvajsetih let
so Italijani že začeli izvajati obsežne infrastrukturne gradnje, na
podlagi česa se je kasneje začela tudi izgradnja utrdb, ki se je uradno
začela z izdajo okrožnice 200, januarja 1931.
Zakriške
vojaške italijanske utrdbe
Kronika vasi Zakriž navaja v svojem poročilu sledeče. Že v letu 1339 je
prišlo v našo malo vasico veliko italijansko podjetje
Puricelli, ki je s svojimi delavci začelo razkopavati naše njive
posejane s pšenico, nada naših skrbnih kmetov, ter
graditi lesene barake za delavce, ki so se privlekli kakor gosenice iz
vseh krajev južne Italije.
Prvo in najlepšo barako so zgradili za orožnike, ki so kmalu
prišli v strah in trepet mirnemu prebivalstvu. Potem so začeli
riti pod zemljo velikanske galerije, ter neusmiljeno sekati iz gozdov
najlepša drevesa. Delali so utrdbe ponoči in podnevi, vse to
proti naši domovini Jugoslaviji. Te utrdbe čeprav
nedovršene bodo ostale še poznim rodovom v spomin kdaj je
bila pri nas italijanska fašistična strahovlada.
Drugi vir v muzejskem arhivu v Cerknem navaja da so začeli leta 1938
graditi utrdbe na Poreznu, Želinu, v Zakrižu, Črnem vrhu itd.
Šolska kronika Zakriža navaja, da je bilo porabljeno 200
milijonov list za gradnjo. Delo je bilo močno zavarovano od
italijanskih stražarjev. Nekdaj mirna vasica je oživela med tistim
časom. Celo tovorni avtomobili so prišli prav v vas in prevažali
gradbeni material.
Tretjega aprila leta 1941 se je vasi Zakriž nastanila 526. compania
Mitraglieri.
8. aprila 1941 se je začela vojna proti Jugoslaviji. Istega dne so
dobili ukaz, da morajo v 24 urah zapustiti rodne domove.
Vas je bila točno na meji kjer so Italijani postavili na drugo notranjo
mejo (Linea di resistenza).
V vasi Zakriž so zgrajeni 4 italijanski vojaški objekti.
Kaverne so bile grajene zelo kakovostno, kajti po sedemdesetih letih so
še vedno v dobrem stanju (odvisno od vsake posebej).

Gmezdo |

Rapalska meja |
|